Poslanska vprašanja in pobude

Besedilo

Številka: 001-129/2009/2
Datum: 21. 7. 2009



Državni zbor RS
Dr. Pavel Gantar,
predsednik
Šubičeva 4
1000 Ljubljana



Zadeva: Odgovor na pisno poslansko vprašanje g. Janeza Ribiča, v zvezi z vračilom dveh bulmastifov


Spoštovani,

na podlagi odgovora Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (dalje MKGP) ter popravka odgovora, na izjavo za medije, v SLS pozivate ministra, ki naj bi podpisal odločbo, s katero je pse, ki so leta 2006 povzročili brutalen napad, vrnil njihovemu imetniku, k zaščiti državljanov pred napadi psov nevarnih pasem in ga prosite za pojasnila in odgovore na bistvena vprašanja za zaščito državljanov pred napadi psov nevarnih pasem.

Na vaša vprašanja dajemo naslednji odgovor.

Odločbo MKGP z dne 22. 6. 2009 s katero je bilo odločeno o vrnitvi psov ni podpisal minister, temveč vodja Službe za pravne zadeve (ki ima pooblastilo za odločanje v zadevah na drugi stopnji), ker minister nima pristojnosti posegati v strokovne odločitve oseb, ki vodijo postopek in odločajo v upravnih zadevah. Pri odločanju je MKGP skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo tudi prizadetost javne koristi. Prav zato so v odločbi MKGP jasno navedeni ukrepi (med drugim tudi zelo omejeno gibanje psov), ki jih mora lastnik bulmastifov dosledno upoštevati, da ti ne bi predstavljali nevarnosti za ljudi. Lastnik psov je dolžan zagotoviti varstvo nevarnih psov, to varstvo pa mora biti zagotovljeno tako, da se prepreči možnost novih napadov.

Zanima vas zakaj se ministrstvo ni pritožilo na odločitev Upravnega sodišča, če je le-to odločilo v korist pravic lastnika dokazano nevarnih psov in ne v korist javnega interesa?

MKGP se proti sodbi Upravnega sodišča ni pritožilo, ker pritožba ni bila dovoljena, po 73. členu Zakona o upravnih sporih.

V zvezi z vprašanjem, kateri organ je potrdil kompetentnost in neodvisnost strokovne komisije, navajamo, da so bile pri izbiri članov komisije upoštevane izključno strokovne reference. Komisijo je imenoval vodja Službe za pravne zadeve.

Sprašujete, ali smo z vrnitvijo psov, ki so povzročili posebno hudo telesno poškodbo, tudi odločili, da so ti bulmastifi nevarne živali?
Po zakonu o zaščiti živali se za nevarnega šteje vsak pes, ki je ugriznil človeka ali žival. O tem ali sta bulmastifa nevarna psa sploh ni dvoma.

Glede vprašanja ministru, ali prevzema odgovornosti, ko je MKGP odločbo lastniku izročilo osebno in ne po običajni poti s pošto in z vročilnico s strani VURS, se MKGP sklicuje na določbo 257. Zakona o splošnem upravnem postopku (dalje ZUP). Ta določa, da organ druge stopnje lahko sam vroči odločbo strankam ali pa svojo odločbo pošlje skupaj z dokumenti zadeve prvi stopnji, ki mora odločbo vročiti strankam. To pomeni, da drugostopni organ lahko sam vroči svojo odločbo, saj ga zakon ne zavezuje, da mora njegovo odločbo vročiti organ prve stopnje. S tem, ko je bila odločba o vrnitvi psov stranki osebno vročena (s podpisom vročilnice), je bila vročitev opravljena v skladu z zakonom.

Ministra sprašujete, kdo bo prevzel odgovornost v primeru morebitnega ponovnega napada teh psov, ki so bili v postopku od leta 2006 in z njegovim podpisom vrnjeni lastniku, ki jih je vzgojil tako in dopustil da je prišlo do tragedije in ponavljajočih napadov?
Kot je že navedeno, odločbo o vrnitvi psov ni podpisal minister, temveč vodja pravne službe MKGP. Vso odgovornost v zvezi z napadi psov nosijo lastniki psov. Enako je tudi v konkretni zadevi.

Nadalje navajate, da odločba določa dve lokaciji nahajanja tropa teh nevarnih psov v prestolnici, kjer se le-ti lahko gibljejo. Ali se je preverilo rejske pogoje pri lastniku pred vročitvijo odločbe in ali obstaja dokument o tem? Opozarjate, da je trop napadel odraslo osebo, moškega spola, ki ima trajne posledice in da bi se v primeru napada tropa psov na otroka lahko zadeva končala še bolj tragično.

Odločba o vračilo psov določa dve bivalni lokaciji za psa. Strokovna komisija je na podlagi ogledov soglasno ugotovila, da so bivalni pogoji za pse na obeh lokacijah (v Ljubljani in na Javorju) primerni in varni. Komisija je ugotovila, da je v Ljubljani dodatno izdelan in pregrajen poseben vhod, za katerim so psi popolnoma izolirani od okolice. Bivalni pogoji za hišo so primerno zagrajeni tako, da psi nimajo nikakršne možnosti kontaktiranja ne z ljudmi in ne z drugimi živalmi. Osebni vhod v hišo je ločen tako, da lahko obiskovalci prihajajo v hišo posebej in varno. Na Javorju je celotna parcela ograjena z močno žično ograjo višine 2 metra. Vse to izhaja iz izvedeniškega poročila komisije.

Nadalje sprašujete kolikšno vsoto denarja davkoplačevalcev je minister dr. Pogačnik predvidel za plačilo stroškov in odškodnino za čas, ko so bili psi odvzeti, glede na to, da je sedaj z odločbo ugotovljeno, da se morajo vrniti lastniku?

Vsi trije psi so bili nastanjeni v Zavetišču Gmajnice od 16. 3. 2006. Eden izmed psov (Atos) je bil vrnjen lastniku z odločbo VURS že dne 13. 4. 2007. Stroške oskrbe obeh psov v Zavetišču Gmajnice, kjer sta bila nastanjena, je od marca 2008, ko je sodišče psa odstopilo v pristojnost VURS-u, nosil lastnik psov.

Na vašo prošnjo vam pošiljamo kronologijo vseh postopkov in dogodkov v zvezi z odločitvijo o vrnitvi psov lastniku.

Veterinarska uprava RS, Območni urad Ljubljana (VURS) je 13. 2. 2008 izdal prvo odločbo, s katero je odredil takojšnjo humano usmrtitev dveh psov (Joy in Atlas) zaseženih v kazenski zadevi. Lastnika psov sta se na odločbo pritožila in predlagala odlog usmrtitve. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (MKGP) je kot drugostopenjski organ to pritožbo in predlog stranke za odlog usmrtitve zavrnilo (odločba z dne 18. 2. 2008).

Proti odločitvi VURS in MKGP sta lastnika na Upravnem sodišču RS nato sprožila upravni spor in istočasno zahtevala odlog usmrtitve psov. Upravno sodišče RS je 29. 2. 2008 izdalo sklep, s katerim je ugodilo zahtevi lastnikov za odlog usmrtitve in odločilo, da se usmrtitev odloži do pravnomočnosti odločbe, s katero je bilo odločeno o usmrtitvi psov. Odločitev je potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS.
Upravno sodišče RS je nato dne 10. 3. 2008 (sodba opr. št. U 310/2008-23) v celoti odpravilo tudi odločbo VURS-a z dne 13. 2. 2008, s katero je bila odrejena usmrtitev dveh psov in zadevo vrnilo VURS-u v ponovni postopek. Sodišče je ugotovilo, da je odločba VURS-a o usmrtitvi psov nezakonita, ker odločitev temelji na določbah zakona, ki so pričele veljati v marcu 2007, medtem ko je do napada psov na človeka prišlo približno eno leto prej (dne 15. 3. 2006). Sodišče je v navedeni sodbi navedlo: »VURS je torej uporabila zakon retroaktivno. Po določilu 155. člena Ustave zakon ne more imeti učinka za nazaj oziroma imajo lahko posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ta napaka ima pri uporabi predpisa vpliv na zakonitost odločitve. »
Upravno sodišče RS je v navedeni sodbi VURS-u dalo jasne napotke glede odločanja v ponovnem postopku. Navedlo je, citiram: » VURS bi torej moral uporabiti 26. člen ZZZiv-UPB1 (Uradni list RS, št. 20/2004) in bo moral, če meni, da je treba pse usmrtiti, v ponovnem postopku, poleg tega, da gre za nevarne živali, ugotoviti tudi to, da nevarnosti za okolico ni mogoče drugače preprečiti (5. alinea 1. odstavka 26. člena ZZZiv- UPB1. »
Zoper navedeno sodbo ni bila dovoljena pritožba, po 73. členu Zakona o upravnih sporih.

VURS bi pri ponovnem odločanju v skladu z zakonom o upravnem sporu moral upoštevati stališča Upravnega sodišča RS. V tem primeru je to pomenilo, da bi moral VURS odločiti v skladu z določbami zakona, ki je veljal v času napada psov.
64. člen Zakona o upravnem sporu (4. in 5. odstavek) določa, da v primerih, ko sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi, mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
Po odločitvi Upravnega sodišča RS ponovno izdani dve odločbi VURS.

15. 5. 2008 je VURS s svojo drugo odločbo ponovno odredil usmrtitev psov, z rokom dva dni po vročitvi odločbe. MKGP je 19. 5. 2008 v zvezi s ponovno pritožbo lastnikov psov in predlogom za odlog njihove usmrtitve, usmrtitev psov odložil do pravnomočnosti odločbe. To je bilo v skladu z predhodno odločitvijo Upravnega sodišča RS.

MKGP je 2. 2. 2009 odločil o pritožbi lastnikov proti odločbi VURS-a z dne 15. 5. 2008. Tokrat je odpravil odločbo VURS-a in zadevo vrnil v ponovno odločanje. MKGP je namreč ugotovil, da VURS pri svoji drugi odločitvi ni upošteval napotkov Upravnega sodišča RS. Po zakonu bi namreč moral VURS obvezno slediti napotkom sodišča. VURS-u je bilo naloženo, da mora v ponovnem postopku ugotoviti, ali je to nevarnost, ki jo predstavljata psa za okolico, mogoče preprečiti drugače kot z usmrtitvijo.

19. 2. 2009 je VURS že tretjič odredil usmrtitev psov in kljub odločitvi Upravnega sodišča RS (potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS), da se usmrtitev izvede po pravnomočnosti odločbe, določil 15. dnevni rok za izvršitev usmrtitve. Tudi v tej odločbi VURS ni sledil obveznim napotkom sodišča, zato je MKGP 22. 6. 2009 to odločbo odpravil. Ker je VURS v obravnavani zadevi že dvakrat odločil v nasprotju z napotki sodišča, je moral o zadevi tudi vsebinsko odločiti MKGP.

Zakon o splošnem upravnem postopku namreč določa, da če organ prve stopnje (v tem primeru VURS) ob ponovnem odločanju ne sledi opozorilom o potrebni dopolnitvi postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje (v tem primeru MKGP), slednji ob ponovni obravnavi pritožbe sam reši zadevo.

Z namenom strokovne presoje dejstev, ali je nevarnost, ki jo predstavljata psa za okolico, mogoče preprečiti tudi drugače kot z usmrtitvijo, je MKGP imenoval komisijo strokovnjakov (dva mednarodna kinološka sodnika, od tega eden višji inštruktor za šolanje psov, in doktor veterinarske medicine).

Tričlanska komisija je opravila preglede in preizkuse psov v zavetišču Gmajnice. Oba vrnjena psa sta tudi uspešno opravila šolanje. Na osnovi pregledov, preverjanj in odzivov psov je komisija podala strokovno mnenje in ugotovitve. Komisija je sklenila, da se zaradi varnih bivalnih pogojev in preverjenega primernega medsebojnega obnašanja psov ter prav tako primernega vplivanja lastnika na pse, zasežena psa lahko vrneta lastniku pod določenimi pogoji.

Poleg omenjene strokovne komisije, ki jo je imenoval MKGP, so mnenje o vedenjskih značilnostih psov podali še trije drugi strokovnjaki, sicer na predlog lastnika psov. To so bili dva veterinarja in en kinolog. Vsi so bili enotnega mnenja, da se psa lahko vrneta lastniku pod določenimi pogoji.
MKGP je odločitev o vračilu psov pod navedenimi pogoji v celoti oprlo na zakon in enotno mnenje neodvisne strokovne komisije ter pri tem v celoti sledilo napotkom sodišča, danim v navedeni sodbi.
Če lastnik psov ne bo spoštoval in dosledno izvajal odrejenih pogojev, je bilo z zadnjo odločbo MKGP odločeno, da bo kaznovan v skladu z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru.

S spoštovanjem,

Prof. dr. Milan Pogačnik,
minister